c S

Začasno in občasno delo dijakov in študentov po 1. 2. 2015

23.02.2015

Začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanja za primer brezposelnosti mladim omogoča pridobivanje delovnih izkušenj, stik s trgom dela in možnost dodatnega zaslužka, delodajalcem pa selekcijo potencialnih prihodnjih kadrov in fleksibilno delovno silo za pokrivanje izrednih kadrovskih potreb.

Državni zbor Republike Slovenije je 16. decembra 2014 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ - ZUJF-C, ki dopolnjuje ureditev na področju začasnega in občasnega dela dijakov in študentov (t.i. študentskega dela). ZUJF-C je stopil v veljavo 30. 12. 2014 in se je pričel uporabljati s 1. 2. 2015.

Osnovni mehanizmi in namen študentskega dela se z ZUJF-C ne spreminjajo. Začasno in občasno delo dijakov in študentov bo tudi v prihodnje potekalo preko posrednikov (t.i. študentskih servisov), na podlagi napotnice, pretežno v elektronski obliki in brez dodatnih administrativnih bremen ali omejitev tako za dijake in študente kot delodajalce. Ključne spremembe nove zakonodaje na področju začasnega in občasnega dela dijakov in študentov se nanašajo na vključitev te oblike dela v sisteme socialnih zavarovanj in določitev minimalne urne postavke. Na ta način se dosledneje uveljavlja načelo »vsako delo šteje«, ki prinaša socialno in ekonomsko varnost vseh, ki to delo opravljajo, hkrati pa prinaša primerljivejše obremenitve vseh oblik dela. Z vključitvijo v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja pa se posredno zasleduje tudi načeli medgeneracijske solidarnosti in socialne države.

Kljub vključitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevkov za zdravstveno zavarovanje in s tem sorazmernem zvišanju stroškov začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, je treba poudariti, da bo začasno in občasno delo dijakov in študentov tudi v prihodnje ostalo ena najcenejših in najbolj prožnih oblik na trgu dela.

Ključne novosti

Napotnica

  • znesek na napotnici ne bo več enak neto izplačilu dijaku ali študentu, ampak bo vseboval tako neto izplačilo dijaku in študentu kot prispevke dijaka ali študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri 100 evrih na napotnici bo tako dijak ali študent dobil izplačanih 84,5 evra; 15,5 evra pa bodo znašali njegovi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
  • uvaja se minimalna bruto urna postavka za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 4,5 evra (3,8 evra neto)
  • določena minimalna urna postavka se uporablja za vse izdane napotnice in delo opravljeno po 1. 2. 2015

Vključitev v socialna zavarovanja

  • začasno in občasno delo dijakov in študentov bo po novem vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaradi česar se bodo od te vrste dela plačevali polni prispevki (15,5 % dijaka ali študenta in 8,85 % delodajalca), dijakom in študentom pa bodo priznane tudi sorazmerne pravice iz tega naslova (npr. pokojninska doba)
  • od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov se bo po novem prav tako plačeval poseben prispevek za zdravstveno zavarovanje od dohodka pridobljenega z opravljanjem določenih oblik dela v skladu s 55.a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ (6,36 %), ki pa gre pri tej obliki dela v breme delodajalca
  • spreminja se oblika prispevka za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki se ne bo več plačeval v obliki pavšala, ampak v deležu od zaslužka dijaka ali študenta (0,53%)

Informativna primerjava obstoječe in nove ureditve pri 100 evrih na napotnici

 

Obstoječa ureditev

Ureditev od 1. 2. 2015

 

Delež obremenitve

Znesek

Delež obremenitve

Znesek

Napotnica  

100,00 €

 

100,00 €

         
DELODAJALEC        
Koncesijska dajatev (štipendije, ŠOS, posredniki)

23,00%

23,00 €

16,00%

16,00 €

Dodatna koncesijska dajat v (študentski domovi)

2,00%

2,00 €

2,00%

2,00 €

Pavšal za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni

4,58%

4,58 €

0,53%

0,53 €

Pavšal za zavarovanje za primere smrti in invalidnosti

0,80%

0,80 €

/

/

         
Prispevki delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

/

/

8,85%

8,85 €

Prispevek za zdravstveno zavarovanje

/

/

6,36%

6,36 €

         
DIJAK/ŠTUDENT        
Prispevki zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

/

/

15,50%

15,50 €

         
Izplačilo študentu  

100,00 €

 

84,50 €

         
Strošek delodajalca

30,38%

130,38 €

33,74%

133,74 €

Koncesijska dajatev

  • višina koncesijske dajatve se v primerjavi z obstoječo ureditvijo, zaradi vključitve prispevkov za socialna zavarovanja, sorazmerno znižuje iz 23,00 % na 16,00 % v letu 2015 %
  • sredstva iz koncesijske dajatve se bodo tudi v prihodnje namenjala za štipendije (8,41 o.t.), delovanje Študentske organizacije Slovenije (3,795 o.t.) in kritje stroškov organizacij za posredovanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov (3,795 o.t.)

Primerjava obstoječe in nove ureditve koncesijske dajatve

  Koncesijska dajatev Odstotne točke Delež
ZUJF 23 % 23 100%
Proračunski sklad za štipendije MDDSZ   15,4 67 %
ŠOS   3,8 16,5 %
Koncesionarji   3,8 16,5 %
ZUJF-C 16 % 16 100 %
Proračunski sklad za štipendije MDDSZ   8,4 52,6 %
ŠOS   3,8 23,7 %
Koncesionarji   3,8 23,7 %

Pravne podlage

Obstoječo ureditev začasnega in občasnega dela dijakov in študentov opredeljuje Zakon o zaposlovanju in zavarovanja za primer brezposelnosti – ZZZPB. Kljub temu da je 1. januarja 2011 v veljavo stopil Zakon o urejanju trga dela – ZUTD, ki je nasledil Zakon o zaposlovanju in zavarovanja za primer brezposelnosti, je še vedno ostal v veljavi del, ki ureja študentsko delo, in sicer od 5. do 8. člena. Višino koncesijske dajatev in njeno delitev je na novo določil Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF. Obravnavano področje ureja tudi Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (ZDKDPŠ). Za obračun in nakazovanje koncesijske in dodatne koncesijske dajatve minister, pristojen za finance, izda Navodilo za obračun in nakazovanje koncesijske dajatve ter dodatne koncesijske dajatve. Pravno podlago na tem področju pa dopolnjuje še Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.