c S

Mednarodni dan maternega jezika 2015

16.02.2015 Unesco je razglasil 21. februar za mednarodni dan maternega jezika leta 1999  v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. S tem je Unesco želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti.

Slovenščina: južnoslovanski jezik, ki ga na svetu govori približno 2,5 milijona govorcev.

Materni jezik večine prebivalcev Slovenije je slovenščina. 25. junija 1991 je slovenščina postala tudi državni jezik RS. Je južnoslovanski jezik, ki ga na svetu govori približno 2,5 milijona govorcev, katerih večina živi v Sloveniji, in je edini jezik v EU, ki pozna dvojino. Njen položaj je formalno opredeljen v 11. členu Ustave RS. Ob osamosvojitvi je Slovenija imela nekaj manj kot 2 milijona prebivalcev, od tega je po podatkih iz popisa prebivalstva 1991 bila slovenščina materni jezik 88,3 % prebivalcev. Enajst let pozneje, ob popisu 2002, ko se je ta podatek zbiral zadnjič, pa je bila vrednost tega podatka za 0,5 odstotne točke nižja. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, sta uradna jezika tudi italijanščina in madžarščina. Italijanski jezik je kot materni jezik v obeh omenjenih popisih navedlo 0,2 % prebivalcev, madžarščino kot materni jezik pa je v letu 2002 navedlo manj prebivalcev (0,4 %) kot ob popisu 1991 (0,5 %). 

V osnovnih in srednjih šolah je slovenščina tudi učni predmet. Po podatkih Ministrstva za šolstvo in šport obsega pouk slovenskega jezika v osnovnih šolah skupno nekaj več kot 1.600 ur na leto, kar je približno 310 ur več, kot jih obsega na primer pouk matematike. Največ ur je pouku slovenskega jezika namenjenih v 2. in 3. razredu osnovne šole. 

Za ohranjanje jezika je pomembno branje. V letu 2013 je bilo izdanih približno 1.190 naslovov leposlovja, in sicer 49,0 % naslovov iz slovenske književnosti, drugo iz tuje književnosti. V šolskih knjižnicah je bilo učencem in dijakom v letu 2012 na voljo 91,3 % gradiva v slovenščini. 

Evropa je jezikovno zelo bogata in prav jezik je ena najbolj prepoznavnih prvin identitete in kulture. Z vstopom Hrvaške v EU je zdaj v EU 24 uradnih jezikov. Jezikovna različnost v EU je dejstvo in sodelovanje z drugače govorečimi postaja naš vsakdanjik. Eno izmed vodilnih načel EU je, da naj bi vsakdo poleg maternega govoril še vsaj dva tuja jezika. Jezikovno znanje je zelo pomembno zlasti pri iskanju zaposlitve. 

Angleški jezik je eden najbolj razširjenih jezikov na svetu, vendar pa po številu rojenih govorcev, tj. tistih, ki jo govorijo kot materni jezik, ni na prvem mestu. Med najbolj razširjene jezike po številu rojenih govorcev se uvrščajo mandarinščina, španščina, angleščina, arabščina, hindujščina in urdujščina. 

Angleščino kot drugi tuji jezik je po podatkih iz Ankete o izobraževanju odraslih za leto 2011 v Sloveniji govorilo 65 % odraslih oseb (18–69 let), v starostni skupini 35–49 let pa 67 %. Sledili so nemški (48 %), italijanski (14 %), španski in ruski (6 %) ter francoski jezik (5 %); 81 % odraslih je odgovorilo, da obvladajo kak drug tuji jezik (to je bil predvsem nekdanji srbohrvaški jezik). 

Med učenci v EU, ki so se v letu 2012 učili nemščino kot tuji jezik, so po številu izstopali tisti iz Luksemburga, Danske in Poljske.

Vir: SURS


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.