Ustavno sodišče je 6. januarja odločilo, da je različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol, kot ga določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), protiustavno. Pobudniki ustavne presoje so z odločitvijo zadovoljni, mnenja v političnih strankah pa so precej različna.
Po mnenju ustavnega sodišča ta določba učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt.
Ustavni sodniki navajajo, da se vsebinske razlike v načelih, po katerih delujejo zasebne oziroma javne šole kot institucije, pokažejo šele v razširjenih izobraževalnih programih, ki se ne financirajo iz javnih sredstev in zato niso predmet te pobude.
Sodišče je določilo, da mora DZ ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe. Ustavni sodniki so omenjeno odločitev sprejeli s petimi glasovi za in štirimi proti. Na izobraževalnem ministrstvu, kjer bodo morali pripraviti spremembo zakona, so v odzivu skopi. Sporočili so le, da bodo odločitev spoštovali.
Pobudo za ustavno presojo so podali Anton in Bernarde Kokalj ter Petra in Nike Gregorčič, staršev šoloobveznih otrok, ki jim morajo za obiskovanje javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja doplačevati šolnino, ter na pobudo Zavoda sv. Stanislava, ki je ustanovitelj omenjene osnovne šole. Z odločitvijo sodišča so vsekakor zadovoljni.
V. d. direktorja Zavoda sv. Stanislava Gregor Celestina je povedal, da so se zaradi nižjega financiranja čutili ves čas prikrajšane, enako pa da so občutili tudi starši. Plačujejo namreč davke enako kot vsi ostali, kljub temu pa so morali za šolanje otrok v osnovni šoli doplačevati, je dejal Celestina.
Anton Kokalj je prepričan, da je z določbo, ki je bila prepoznana kot neustavna, evidentno kršena ustavna pravica. "Gre namreč za financiranje obveznega programa, ki ga predpisuje država, in ne nadstandardnega programa, ki ga izvajajo zasebne šole," je dejal.
V Sloveniji delujejo tri zasebne osnovne šole, ki izvajajo javno veljavni izobraževalni program. Kot prva zasebna osnovna šola v Sloveniji je v šolskem letu 1992/93 začela delovati Waldorfska šola Ljubljana. Pred nekaj leti sta se začeli delovati še dve - Osnovna šola Alojzija Šuštarja in Montessori inštitut. V tem šolskem letu jih je skupaj obiskovalo nekaj več kot tisoč učencev.
Obseg državnega financiranja za omenjene osnovne šole je različen, kar je ustavno sodišče v danes objavljeni odločbi označilo za protiustavno. Tako osnovnim kot srednjim zasebnim šolam, ustanovljenim pred letom 1996, je tedaj veljavna zakonodaja omogočala opravljanje javne službe na podlagi koncesije v skladu s koncesijsko pogodbo, zasebni šoli pa je na učenca pripadal enak odstotek sredstev kot za javno šolo.
ZOFVI iz leta 1996 pa je vzpostavil ločitev zasebnih šol s koncesijo in zasebnih šol brez koncesije. Slednjim po zakonskih določilih pripada za posameznega učenca oziroma dijaka 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače in materialne stroške na učenca oziroma dijaka v javni šoli. Po uveljavitvi omenjenega zakona se koncesije na področju osnovnošolskega izobraževanja niso več podeljevale, zato je poln obseg državnega financiranja osnovnošolskega programa ohranila le Waldorfska šola Ljubljana.
Tako so z današnjo odločitvijo ustavnega sodišča zadovoljni tudi v Montessori inštitutu, v okviru katerega deluje zasebna šola s 64 otroki. Direktorica inštituta Melita Kordeš Demšar je povedala, da so veseli predvsem za starše, ki bodo zdaj za šolanje otrok doplačevali manj.
Po besedah Kordeš Demšarjeve odločitev pomeni, da bo njihova šola prejela več sredstev, kljub temu pa bodo starši še vedno morali plačevati nekaj šolnine. Država namreč krije le del stroškov obratovanja šole (na primer plače učiteljev), ne financira pa na primer najema prostorov.
Različna mnenja pa so se pojavila med političnimi strankami. V SMC so le izjavili, da odločitev sodišča spoštujejo.
V SDS pozdravljajo odločitev, saj da imajo tako "končno vsi vsi slovenski šoloobvezni državljani enake pravice". Programi zasebnih šol so dobrodošla popestritev izobraževalnih možnosti, so pripomnili v stranki. Prav tako so zadovoljni z prihodnjo razbremenitvijo staršev, ki so bili doslej v neenakem položaju.
Tudi v NSi so navdušeni. Po njihovem mnenju je prav, da se šolski programi financirajo ne glede na to, ali jih izvaja zasebna ali javna šola. "Vsi državljani, zlasti pa starši, morajo imeti možnost kvalitetne izbire," so prepričani.
V SD odločitev pa obžalujejo, saj menijo, da je ustavno sodišče z njo načelo temelje "kakovostnega in ideološko neobremenjenega sistema vzgoje in izobraževanja", hkrati pa je tudi "zamajalo socialno državo kot tako". V ZaAB pa medtem trdijo, da se z odločitvijo sodišča "na velika vrata odpira prostor zasebnemu šolstvu oziroma privatizaciji javnega sektorja izobraževanja".
Podobno ostri so v ZL. Njihov poslanec Luka Mesec je v oddaji Odkrito dejal, da so za popolno ločitev javnega od zasebnega. "Na žalost je ustavno sodišče tudi v tem primeru pokazalo svojo politično opredeljenost. Gre za začetek razgradnje javnega šolskega sistema in proti temu bomo protestirali," je med drugim povedal.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je povedal, da o tem v stranki še niso razpravljali, a da načeloma spoštujejo vse odločbe ustavnega sodišča. Osebno pa meni, da je v Sloveniji javno šolstvo dobro organizirano in da bi lahko javni program v celoti izvajale javne šole.
Vir STA
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
