Skupno stališče je bilo poslano Applu, Googlu in Evropskemu združenju za interaktivno programsko opremo, v njem pa so naslednje zahteve:
- igre, ki se oglašujejo kot „brezplačne“, ne smejo zavajati potrošnikov glede dejanskih stroškov, ki jih povzročajo;
- igre ne smejo neposredno nagovarjati otrok k nakupu elementov v igri ali k prepričevanju odraslih, naj jim jih kupijo;
- potrošnike je treba ustrezno informirati o načinu plačila nakupov in nakupi jih ne smejo bremeniti prek privzetih nastavitev brez potrošnikove izrecne privolitve;
- trgovci morajo objaviti elektronski naslov, da jih lahko potrošniki v primeru vprašanj ali pritožb kontaktirajo.
Na to temo pa je odločalo tudi že nemško zvezno sodišče, ki je prepovedalo oglase za nakup virtualnih predmetov v brezplačnih spletnih igrah
Nemško zvezno sodišče je lansko leto odločilo o uporabi oglasov v spletni fantazijski igri Runes of Magic, s čimer so vnesli nekaj zmede in nemira v industriji računalniških iger. Odločeno je namreč bilo, da se preneha uporabljati določen jezik pri oglaševanju dodatnih igralnih vsebin (igralnih dodatkov), ki se jih lahko kupi. Konkretno je bil sporen stavek "izkoristite ugodno priložnost in dodajte tisto posebno vašemu oklepu in orožju" ("Seize the advantageous opportunity and add that certain something to your armour & weapons."). Tožnik je bila nemška zvezna organizacija za varstvo potrošnikov. Sodišče je odločilo, da ta jezik oz. besedilo predstavlja neposredno nagovarjanje otrok k nabavi predmetov, kar pa je prepovedano po zakonodaji o nepoštenih poslovnih praksah. Kritike sodbe gredo v smeri, da odločitev predstavlja konec poslovnega modela brezplačnih iger (free-to-play) v Nemčiji.
Ponudnik igre je objavil naslednje besedilo na spletni oglasni deski za igro pod naslovom "Die Pimp-Woche" (pimping week v angleščini, to pimp v slengu pomeni izboljšati, olepšati, torej teden izboljšav): "Thousands of dangers are waiting for you and your character in the wide world of Taborea. Without the proper preparation, the next corner you round in that dungeon could be your last. This week again you have the opportunity to vamp up your character. Seize the advantageous opportunity and add that certain something to your armour & weapons. From Monday... through Friday..., you have the opportunity of upgrading your character." Del "upgrading your character" (nadgradite svoj lik) je bil povezan na spletno trgovino, kjer registrirani uporabniki lahko kupujejo virtualne predmete za igro.
Sodniki so presodili, da uporabljeno besedilo predstavlja nedovoljeno neposredno nagovarjanje otrok k nabavi relevantnih predmetov. V sodbi je navedeno, da je iz uporabljenega jezika v oglasu jasno razvidno, da je bilo povabilo k nakupu namenjeno tudi otrokom. Sodišče se je oprlo na uporabo neformalne nemške besede ti (torej ne vi, Sie, Ihr(e)(r)) ("dir", "deiner"; „Schnapp Dir die günstige Gelegenheit und verpasse Deiner Rüstung & Waffen das gewisse Etwas“), ki se uporablja v družini, med prijatelji in otroki, ter na uporabo besed iz slenga kot npr. pimp in vamp up (podobno kot pimp, torej olepšati, izboljšati, popestriti), ki jih običajno uporabljajo otroci. Nadalje je sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da je ponudnik igre omogočal plačila prek sms sporočil, kar so opredelili kot tipično plačilno sredstvo otrok. Tako kot v večjih trgovinskih centrih (ali nakupovalnih ulicah; high-street shops), kjer so oglasi v neposredni bližini samih trgovin, je bilo tudi v tem primeru tako, saj je bil oglas povezan s spletno trgovino. Nemško zvezno sodišče je odločilo drugače kot predhodne instance. Okrožno sodišče iz Berlina je zavrglo tožbo, ker se ni oglaševal določen izdelek. Iz oglasa ni bilo jasno razbrati s katerim izdelkom točno se je nagovarjalo otroke k nakupu. Višje sodišče iz Berlina je sodbo potrdilo in zavrnilo pritožbo kot brezpredmetno.
Zvezno sodišče je ugotovilo, da gre za nedovoljeno poslovno prakso po nemškem zakonu o nepošteni konkurenci (člen 3(3) v povezavi s prilogo 28, znano kot črna lista), v katerem je zapisano, da gre za nedovoljeno poslovno prakso, če se v oglas vključi neposredno nagovarjanje otrok k nakupu oglaševanih izdelkov ali storitev ali da se prepriča njihove starše ali odrasle k nakupu. Določba temelji na direktivi o nepoštenih poslovnih praksah, ki vsebuje skoraj identične določbe. Otrok sicer ni definiran v nobeni od obeh zakonodaj, po evropski zakonodaji in praksi pa se poslovna sposobnost začne pri 14 letih. Po direktivi je nagovarjanje k nakupu opredeljeno v 2(1) členu ("vabilo k nakupu" pomeni tržno komunikacijo, ki navaja značilnosti izdelka in ceno na način, ki ustreza sredstvu uporabljene tržne komunikacije, in tako omogoči potrošniku nakup). Zanimivo je, da nemško besedilo direktive uporablja isti izraz v 2(1) členu in prilogi, ki se lahko prevede kot vabilo, medtem ko npr. angleška in francoska verzija razlikujeta med vabilom (invitation) in močnejšim nagovarjanjem (exhortation, fr. inciter). Sodišče je smatralo, kljub temu, da oglas ni oglaševal specifičnega izdelka, da je zadosti že povezava iz oglasa na spletno trgovino. Po veljavnih pravilih mora biti nagovarjanje neposredno, če je nagovarjanje k nakupu virtualnega izdelka namenjeno temu, da se spodbudi odločitev o nakupu. Med nagovarjanjem in odločitvijo o nakupu ni dodatnih korakov. Te neposredne in takojšnje lastnosti ni, kadar morajo otroci sklepati iz drugih elementov, da je treba zadevo kupiti. Tako npr. je problematična besedna zveza "Pridobite ta meč le za 2.99 EUR", ki nagovarja neposredno, ne pa "Ali ne bi bilo odlično nadgraditi vaše orožje?".
Po sodbi so se zvrstile kritike, da sodba pomeni konec modela brezplačnega igranja. Vendar sodba še ni pravnomočna in pritožba bo zagotovo vložena, poleg tega pa celotna sodba in s tem obrazložitev še ni bila v celoti objavljena, tako da ni mogoče dokončno določiti odločujočih delov, elementov.
Zelo verjetno pa bodo v bodoče pod drobnogledom tudi ostali oglasi v igrah ali v povezavi z igrami, pa tudi pogoji uporabe, politike zasebnosti za aplikacije in to na vseh platformah (tudi mobilni).
Pripravil: Miha Jesenko
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
