22. marca bo začel veljati nov Energetski zakon (EZ-1), ki določa načela energetske politike, pravila delovanja trga z energijo, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju energetike, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z energijo, za povečanje energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo ter za večjo rabo energije iz obnovljivih virov, določa pogoje za obratovanje energetskih naprav itd. (1. člen). Z zakonom se slovenska ureditev usklajuje z evropsko ter odpravljajo očitane kršitve evropske zakonodaje, vse z namenom zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z energijo in energetskimi storitvami ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja (3. člen).
Med rešitvami in cilji zakona so med drugim določena nova pravila za ločevanje in certificiranje operaterjev prenosnega sistema ter lastniškega ločevanja oziroma neodvisnega delovanja operaterjev prenosnih sistemov. V povezavi s tem je tudi naloga Javne agencije za energijo, da preverja pogoje za certifikat tudi že certificiranim operaterjem prenosnega sistema, katerim lahko certifikat v skrajnem primeru zaradi neizpolnjevanja pogojev tudi odvzame (71. člen).
Z zakonom se prav tako določajo pravila za delovanje sistemskih operaterjev in notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom v skladu z določili tretjega energetskega svežnja tako, da se krepijo konkurenca na tem trgu, pravice potrošnikov – odjemalcev, hkrati pa povečuje zanesljivost oskrbe z elektriko in zemeljskim plinom. Zaradi naravnega monopola distributerjev je z zakonom urejena zaščita odjemalcev tako glede oskrbe, kot tudi glede pogodbenih obvez in določanja cen. Varstvo potrošnikov je urejeno v posebnem poglavju zakona in sicer v 3. oddelku - varstvo odjemalcev in potrošnikov. Med njihove pravice spadajo npr. dobava elektrike na podlagi odprte pogodbe, poučitev s strani distributerja o pravicah in obveznostih v zvezi z izbiro dobavitelja in v zvezi z zasilno oziroma nujno oskrbo (39. člen), možnost menjave dobavitelja, dostop do podatkov o porabi, obveznost, da je na računu dobavitelja prikazana sestava proizvodnih virov energije itd.
Nov zakon med drugim tudi podrobneje ureja energetske izkaznice stavb. Ta mora vsebovati referenčne vrednosti, ki omogočajo primerjavo in oceno energetske učinkovitosti stavbe, njen sestavni in bistveni del pa so priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave energetske učinkovitosti (333. člen). Priporočila predstavljajo spodbudo za izvedbo najpomembnejših ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in niso splošna, temveč se nanašajo na stavbo, za katero je energetska izkaznica izdelana. Lastnik oziroma uporabnik stavbe lahko z izvedbo ukrepov, navedenih na izkaznici, zmanjša porabo energije.
Energetske izkaznice po javnem pooblastilu izdajajo neodvisni strokovnjaki, ki pridobijo veljavno licenco, njihova veljavnost pa je 10 let. Za stavbo jo morajo zagotoviti lastniki stavb ali posameznih delov stavb, v povezavi z njimi pa zakon določa kar nekaj dolžnosti, kot je npr. ta, da je energetska izkaznica obvezna sestavina projekta izvedenih del, prav tako mora lastnik stavbe pri prodaji in oddaji stavbe zagotoviti, da se pri oglaševanju navedejo energijski kazalniki energetske učinkovitosti stavbe ali njenega posameznega dela iz energetske izkaznice (334. člen) ter obveznost namestitve energetske izkaznice (336. člen). Energetske izkaznice se bodo vodile v posebnem registru energetskih izkaznic, nadzor nad njimi pa bo opravljal inšpektorat, pristojen za graditev (451. člen). Posebno pozornost velja nameniti tudi energetskim izkaznicam za klimatske in ogrevalne naprave, saj zanje veljajo posebna določila tako glede izdajanja izkaznic, kot glede pregleda klimatskih in ogrevalnih sistemov ter nadzora.
Zakon med drugim podrobno ureja tudi električno energijo (34. člen), zemeljski plin (158. člen), toploto in druge energetske pline (282. člen), energetsko infrastrukturo (462. člen), transport ogljikovega dioksida (486. člen) itd., v kazenskih določbah pa so predvidene tudi visoke globe za primere kršitve obveznosti iz zakona.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
