c S

Enako obravnavanje vseh vrst življenjskih skupnosti tudi glede pravic iz kolektivne pogodbe

03.02.2014 Iz prakse Sodišča (EU) je razvidno, da je pravo EU še posebej občutljivo na vprašanja (še) dopustne diskriminacije, pri čemer je poseben poudarek dan prav zagotavljanju ustrezne ravni varstva pravic do dela in iz njega. Zato ne preseneča, da niso redke sodbe, ki jih slednje izreče glede vprašanj, povezanih s spoštovanjem določb Direktive o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu (Direktiva).

Ena zadnjih odločitev je bila tako namenjena dilemi, ali ima oseba, ki je s svojim istospolnim partnerjem po francoskem pravu sklenila "civilnopravno pogodbo o solidarnosti", skozi prizmo Direktive pravico do posebnega dodatka k plači in dopusta, čeprav sta ti pravici po nacionalni kolektivni pogodbi izrecno pridržani zgolj osebam (različnega spola), ki so sklenile zakonsko zvezo.

Francoski civilni zakonik v svojem 144. členu določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta zgolj moški in ženska z dopolnjenim osemnajstim letom starosti. V skladu z njegovim 515. členom pa lahko dve polnoletni fizični osebi istega ali različnega spola z namenom organizacije skupnega življenja ter nudenja medsebojne materialne in nematerialne pomoči skleneta t. i. civilnopravno pogodbo o solidarnosti (PACS). Slednjo je francoski tožnik leta 2007 sklenil s svojim istospolnim partnerjem, ob tem dogodku pa je zaprosil za dodelitev posebnega dopusta in dodatka k plači, do katerih so na podlagi kolektivne pogodbe družbe toženke upravičeni vsi delojemalci ob sklenitvi zakonske zveze. Vendar mu je toženka prošnjo zavrnila z obrazložitvijo, da se te ugodnosti dodelijo delojemalcem le v primeru sklenitve (prave) zakonske zveze po francoskem pravu, ne pa tudi PACS.

Sledila je tožba za izplačilo dodatka in odškodnine za nedodelitev posebnega dopusta, ki pa pred francoskimi sodišči na dveh stopnjah ni dosegla uspeha z obrazložitvijo, da se PACS formalno razlikuje od zakonske zveze tako glede slovesnosti sklenitve in prenehanja, isto- ali raznospolnosti partnerjev kot tudi glede narave vzajemnih obveznosti partnerjev na različnih pravnih področjih. Sledila je revizija na kasacijsko sodišče, ki pa je v teh okoliščinah prekinilo postopek in luksemburškim sodnikom postavilo vprašanje, ali je treba predmetne okoliščine v luči Direktive šteti kot še dopustno posredno diskriminacijo, ki jo upravičuje legitimen, ustrezen in nujen cilj.

Več v članku > Zoran Skubic: Enako obravnavanje vseh vrst življenjskih skupnosti tudi glede pravic iz kolektivne pogodbe


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.