Katere spremembe na področju prekrškovnega prava torej veljajo od 1. januarja dalje?
Eden temeljnih ciljev ZP-1 - poenostavitev poslovanja prekrškovnih organov, poenostavitev nekaterih postopkov o prekrških in povezanih postopkov ter večja ekonomičnost postopkov, naj bi bil dosežen z rešitvami, kot je črtanje navedbe računov za nakazilo globe in stroškov postopka kot obvezne kot obvezne sestavine pisne odločbe, plačilnega naloga in sodbe o prekršku. S spremembo 57.c člena, ki ureja plačilo izrečene globe in stroškov postopka, se odpravljajo dvomi o pravici do vložitve zahteve za sodno varstvo oziroma ugovora, saj velja, da v primeru, če se globa za prekršek plača pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog ali ugovor zoper plačilni nalog po 57.b členu ni dovoljena.
Nova rešitev se uvaja za primere, ko je bil plačilni nalog za prekršek izdan napačni osebi (kadar torej storilec ni storil prekrška in tudi ni imel možnosti sodelovati v postopku; 171.a člen). Tovrstni primeri se bodo po novem reševali v okviru postopka odprave ali spremembe odločbe na predlog prekrškovnega organa, o čemer bo odločalo pristojno okrajno sodišče, v postopku, ki je hitrejši in enostavnejši, z enakim končnim učinkom. Hkrati bo državnemu organu, ki je podal pobudo za odpravo ali spremembo odločbe, omogočeno da se seznani z odločitvijo, ki je bila sprejeta na podlagi njegove pobude (171.b člen).
Po novem se uklonilni zapor ter posledično možnost opravljanja dela v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, ne bo več določal, če višina neplačane globe ne presega 300 eur (prej 120 eur), saj je bilo ugotovljeno, da so stroški realizacije opravljanja dela v splošno korist pogosto presegali znesek neplačane globe.
Nova člena 200.a in 200.burejeta poziv na plačilo, ki je bil do sedaj nekoliko neprimerno urejen v prehodnih določbah. Določeno je, da organ, ki je odločal o prekršku na prvi stopnji, ob pošiljanju odločbe pošlje tudi univerzalni plačilni nalog ali poziv za plačilo. 200.b člen določa, kdaj se denarna terjatev šteje za plačano (npr. pri plačilu prek ponudnika plačilnih storitev se šteje, da je plačano v roku, če je prejeto na določen podračun v treh delovnih dneh po izteku roka, v katerem mora biti plačano) in vrstni red poplačila posameznih terjatev v primeru enotnega vplačilnega računa.Med drugimi novostmi, ki jih novela prinaša, je opredelitev dveh novih stranskih sankcij skladno z novelo Zakona o političnih strankah, ki se izrečeta poleg globe v odločbi sodišča o prekršku in sicer izguba pravice do sredstev iz državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti za dobo enega leta ter šestmesečno zmanjšanje sredstev, do katerih je stranka upravičena (25.b člen ZP-1). Z novelo se prav tako ohranja obstoječa ureditev odločanja na drugi stopnji v rednem sodnem postopku, na novo pa so opredeljeni prekrški s področja pravil notranjega trga z električno energijo ali zemeljskim plinom. Zastaralni rok 30 dni za začetek postopka o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s kršitvijo ni bil seznanjen, je kljub prvotnemu predlogu predlagatelja zakona, da se črta, ostal v zakonu v nekoliko spremenjeni obliki ter se po novem nanaša zgolj na začetek postopka o prekršku zoper varnost cestnega prometa. Spremenjen 193. člen omogoča, da ima pravico do povrnitve škode tudi tisti, ki je neupravičeno plačal globo ali stroške postopka oziroma zoper katerega je bila odločba izvršena pred pravnomočnostjo.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
