Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se je v začetku letošnjega leta lotilo trdovratne naloge: usklajevanja vsebine najnovejše novele ZASP. Gre za pomembno in zahtevno nalogo, tako z vidika vsebine, še zlasti pa z vidika usklajevanja s strokovno in interesno javnostjo. Daleč najbolj pa pri tem izstopajo vsebine glede kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic.
Zgodovina nastajanja
Že leta 2009 je Urad RS za intelektualno lastnino javnost pozval k pošiljanju predlogov za pripravo novele ZASP. V tem obdobju je prevzel pobudo za pripravo sprememb ZASP. Ne glede na to, da so se na to vabilo odzvale številne organizacije, do konkretnega predloga s strani Urada ni prišlo vse do sredine leta 2011, ko je bil osnutek predloga posredovan pristojnemu ministrstvu. Ker je kmalu zatem razpadla vlada Boruta Pahorja, je osnutek predloga čakal v predalu vse do začetka leta 2012.
S 25. januarjem 2012 je bil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah objavljen in dan v javno razpravo. Vendar je bil ta predlog že od vsega začetka obsojen na propad. Ta predlog je bil dan v javno razpravo v času opravljanja rednih poslov vlade v odhodu, zato je bilo utemeljeno pričakovati, da ga bo nova vladna struktura, ki je začela delati 10. februarja 2012, umaknila in pripravila svoj predlog.
Nov predlog smo dočakali v oktobru 2012, ki pa tudi ni doživel svojega epiloga v Državnem zboru. Sledila je še ena zamenjava vlade, in javnosti je bil na voljo že tretji predlog v dveh letih. In ta zdaj po mesecih usklajevanja čaka na svojo obravnavo na Vladi.
Aprila 2013 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v (tretjo) javno razpravo posredovalo nov predlog novele ZASP. Tokrat pod bistveno večjim pritiskom, saj se lovi zadnji vlak za prenos določb Direktive 2011/77/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o spremembi Direktive 2006/116/ES o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic, in sicer 1. november 2013. Tako naj bi avtor glasbe in avtor besedila štela za soavtorja, kadar sta bila pri glasbenem delu z besedilom glasba in besedilo napisana z namenom, da se uporabita skupaj. Varstvo avdiovizualnih del naj bi se podaljšalo s 50 na 70 let, določena pa je tudi pravica do dodatnega nadomestila za izvajalca, ki ga plača proizvajalec fonograma, in druge rešitve, ki jih je kot obvezne določila direktiva.
Več v članku >> Igor Knez: Dolgo pričakovana novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
