Pri analiziranju sprememb, ki jih prinaša novela ZDoh-2M velja opozoriti, da je večina predlaganih sprememb vezanih na veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), predvsem pri načinu določanja davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, pri določanju zavarovane osnove pri samostojnih podjetnikih ter pri določanju obveznikov za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Novela ZDoh-2M namreč:
• določa ustrezno davčno obravnavo pri akontaciji dohodka iz dejavnosti zaradi možnosti vključevanja samozaposlenih oseb v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v skladu z določbami 233. do 239. člena ZPIZ-2;
• določa možnost uveljavljanja zmanjšanja davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, poleg znižanja za normirane oziroma dejanske stroške, tudi za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec v skladu z 18. členom ZPIZ-2.
• natančneje definira koriščenje olajšav pri prejemnikih invalidske pokojnine ali delne pokojnine in sicer v višini 13,5 % od polovice pokojnine po sedmem in osmem odstavku 127. člena ZDoh-2, ki določa, da se pri obračunu akontacije dohodnine od nadomestila iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki ga prejema delovni invalid ter od polovice oziroma sorazmernega dela pokojnine uživalca pokojnine, ki začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost ali od delne pokojnine, upošteva 25 % davčna stopnja, če prejemnik navedenega dohodka hkrati prejema tudi plačo oziroma nadomestilo plače.
• določa davčne osnove pri obračunu obročnega izplačila premij iz naslova življenjskega varčevanja kot razliko med prejetim izplačilom in vplačilom, ki se v primeru obročnih vplačil določi kot seštevek vseh obročnih vplačil, ki so enakomerno porazdeljena v obdobju izplačevanja obročnih izplačil.
Na področju sprememb obremenitve dohodkov iz naslova drugega pogodbenega razmerja, se po spremembi 41. člena ZDoh-2 pri ugotavljanju davčne osnove dohodka iz drugega pogodbenega razmerja upošteva tudi zmanjšanje za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec. Navedena dopolnitev je posledica določb 18. člena ZPIZ-2, ki določa obvezno zavarovanje tudi za osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen za prejemnike pokojnin in dijake ter študente, ki opravljajo delo v skladu s predpisi, ki urejajo to delo. Po 18. členu ZPIZ-2 bo namreč potrebno od 1. januarja 2014 pri izplačilu dohodka iz pogodbenega in avtorskega dela ter za dohodke iz drugih pogodbenih razmerij obračunati prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 % od bruto prejemka osebe, ki sicer ni obvezno zavarovana po kakšni drugi zavarovalni podlagi (npr. iz delovnega razmerja ali kot samozaposlena oseba).
Pri akontaciji dohodnine od dejavnosti se spremembe nanašajo na možnosti koriščenja olajšav za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje za zavezanca – delodajalca, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in po kateri se od 1. januarja 2013 v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno in drugo samostojno dejavnost. V zvezi z navedenim se predlaga tudi sprememba 128. člena ZDoh-2 po katerem se lahko že pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti upošteva olajšava za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih zavezanec plačuje zase v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, če je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot samozaposlena oseba.
V zvezi s spremembami, ki jih je prinesel novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), sprememba 9. točke 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR-1. Pri tem še vedno velja, da:
• se za plačila dohodnine oproščeno odpravnino ne šteje odpravnina izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba.
• višina odpravnine ne sme presegati desetkratnika omenjene osnove, pri čemer pa mora delodajalec odslej izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, razen če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
Velja opozoriti, da se med navedene odpravnine ne štejejo odpravnine delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, saj v tem primeru ne gre za odpoved temveč za prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
V zvezi s koriščenjem olajšav za nerezidente, spremembe 116. člena ZDoh-2 določajo, da bo lahko nerezident koristil tudi posebne osebne olajšave, ki jih sicer lahko uveljavljajo rezidenti, ki samostojno opravljajo specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti, novinarski poklic ali poklic športnika po določbi prvega, drugega in četrtega odstavka 113. člena ZDoh-2 ter olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jo lahko na letni ravni uveljavlja rezident za zneske premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih je plačal zavezanec zase izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v drugi državi članici EU po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu z določbami ZPIZ-2.
Pri tem še vedno velja, da bodo nerezidenti lahko koristili te olajšave le v primeru, da znašajo njihovi dohodki, doseženi v Sloveniji najmanj 90 % celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu in do višine zneska olajšave kot ga določa ZDoh-2 za rezidente.
Med vsemi spremembami pa strokovna srenja označuje kot najbolj boleč ukrep ukinitev uskladitve zneskov olajšav z indeksom življenjskih stroškov, kar pomeni, da bo treba ob enakih dohodkih in nižjih olajšavah plačati več dohodnine. Po oceni Ministrstva za finance naj bi navedeni ukrep najbolj obremenil ravno prejemnike dohodkov do dveh povprečnih plač, kar zajema 95 % vseh zavezancev. Tako naj bi davčni zavezanec s povprečno mesečno bruto plačo 3.000 evrov plačal 330 več dohodnine na leto ali 27 evrov več na mesec oziroma, več ko zavezanec uveljavlja olajšav, večje bo doplačilo dohodnine.
Novela je začela veljati 23. novembra, njene določbe pa se bodo upoštevale že za odmero dohodnine za leto 2013, razen izjem navedenih v 14. členu ZDoh-2M.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več vsebin z davčno-računovodskega področja najdete na portalu FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
