c S

Novi cestninski razredi in višje vinjete, njihova davčna obravnava pa še po starem

23.09.2013 S 1. decembrom 2013 se bodo začele uporabljati spremembe Uredbe o cestninskih cestah in cestnini, ki določajo novo lestvico cestninskih razredov ter zvišujejo cene vinjet.

Po novem bo tako veljala naslednja razporeditev:

  • v prvi cestninski razred sodijo enosledna motorna vozila s priklopnim vozilom ali brez njega, za katera bo za letno vinjeto potrebno odslej odšteti 55 evrov,
  • v drugi cestninski razred A sodijo bivalna vozila in dvosledna motorna vozila z višino vozila nad prvo osjo do 1,30 m, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, s priklopnim vozilom ali brez njega, za katera bo potrebno odslej odšteti za letno vinjeto 110 evrov ter
  • v drugi cestninski razred B sodijo dvosledna motorna vozila z višino vozila nad prvo osjo 1,30 m ali več, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, s priklopnim vozilom ali brez njega, katera bodo odslej potrebovala letno vinjeto za 220 evrov.

Po novem se torej uvaja dražje vinjete tudi za dvosledna vozila B, katerih višina nad prvo osjo presega 1,30 metra, kar pomeni, da bodo dražjo vinjeto morale kupiti tudi družine, ki uporabljajo potniški kombi za družinsko rabo, ki so v Sloveniji homologirani kot osebni avto kategorije M1 in se poleg tovornih različic, uporabljajo tudi v družinskih različicah. Tu gre predvsem za kombije tipa volkswagen multivan, ford tourneo custom, renault trafic, opel vivaro, peugeot expert, citroen jumpy, fiat scudo, mercedes-benz viano ipd. Vozniki tovrstnih različic so namreč do sedaj tako parkirnino kot cestnino plačevali kot za osebna vozila in ne za tovorna vozila, od 1. decembra dalje pa bodo morali uporabiti vinjeto za drugi cestninski razred B.

Z davčnega vidika sodi strošek vinjete po 5. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja za povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju in se ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim nalogom in z računi. V skladu s Pojasnilom MF, št. 421-177/2008 mora biti iz potnega naloga razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza. To pomeni, da se povračilo stroškov nakupa vinjete, ki ga delodajalec izplača delojemalcu, ki ga napoti na službeno potovanje z lastnim avtomobilom, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, in sicer pod pogojem, da je dokumentirano s potnim nalogom (iz katerega je razvidno, da je na službenem potovanju smiselna uporaba cestninske ceste) in z računom. Delavcu se v koledarskem letu v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov nakupa ene letne ali največ dveh polletnih vinjet. Če ti pogoji niso izpolnjeni, se povračilo stroška vinjete všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

V primeru, da delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene pa se vinjeta, ki je vezana na službeno vozilo vključuje v boniteto po drugem odstavku 43. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) tj. v 1,5 % nabavne vrednosti vozila.

Prav tako je nakup vinjete lahko tudi opravičen strošek za podjetnika, če se račun za nakup vinjete glasi na s.p. ali d.o.o.

Pri tem velja opozoriti, da nakup vinjete delojemalcu s strani podjetja sodi med boniteto, na katero je potrebno obračunati akontacijo dohodnine ter jo vključiti v davčno osnovo davčnega zavezanca.

Strošek nakupa vinjete se lahko obravnava tudi kot drugi dohodek, če gre za darilo, ki ga je davčni zavezanec dobil od osebe s katero ni v delovno-poslovnem odnosu. Tudi v tem primeru velja opozoriti, da mora darovalec ob tem obračunati 25 % akontacije dohodnine, obdarovanec pa mora takšno darilo vključiti v dohodninsko napoved.

Pripravila: mag. Mojca Kunšek


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.