Prostovoljsko delo mora biti pogodbeno urejeno

Z ZProst so bile določene nove pravice prostovoljcev iz naslova opravljanja prostovoljskega dela. Glede na naravo prostovoljskega dela, ki ga v skladu s 5. členom ZProst posameznik opravlja v dobro drugih ali v splošno korist ter brez pričakovanja plačila in neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, prostovoljec v prostovoljsko delo vlaga lastni prosti čas in znanje, ob tem pa ima v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela določene stroške.

Temelj prostovoljskega dela je dogovor o prostovoljnem delu, ki mora biti na željo prostovoljca pismeno urejen. Pri tem 18. členom ZProst določa bistvene sestavine dogovora o prostovoljskem delu:

• podatke o strankah dogovora, njihovem prebivališču oziroma sedežu,
• kraj in čas trajanja prostovoljskega dela, če gre za prostovoljsko delo v tujini ali zunaj kraja bivanja prostovoljca pa tudi podatki o nastanitvi ter načinu zagotavljanja drugih pogojev za opravljanje prostovoljskega dela,
• opis prostovoljskega dela,
• pravice do dnevnega in tedenskega počitka,
• specifične pravice in obveznosti prostovoljca ter obveznosti spoštovanja etičnih pravil prostovoljske organizacije,
• usposabljanje za prostovoljsko delo in mentorstvo,
• način zagotavljanja varnosti v času usposabljanja za prostovoljsko delo, v času opravljanja prostovoljskega dela in v času prihoda ter odhoda s kraja opravljanja tega dela, če se to delo opravlja v okoliščinah, ki bi lahko ogrozile varnost, življenje ali zdravje prostovoljca,
• upravičene stroške vezane na opravljanje prostovoljskega dela in način njihove povrnitve prostovoljcu,
• način izvajanja medsebojnih pravic in dolžnosti ter
• način prenehanja in odpovedi dogovora.

Tako mora po ZProst prostovoljska organizacija, če je z dogovorom o prostovoljskem delu tako pogodbeno dogovorjeno, prostovoljcu v skladu z 31. členom ZProst povrniti stroške, ki so nastali zaradi izvajanja ali v zvezi z izvajanjem prostovoljskega dela, kot je predmet podpisanega dogovora oz. pogodbe o prostovoljnem delu s prostovoljcem:

• potne stroške, stroške prehrane in nastanitve;
• stroške prevoza in druge stroške povezane s potjo in bivanjem v tujini, če gre za prostovoljsko delo v tujini;
• nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, ko gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega prostovoljskega dela in so kot taka določena v predpisih, ki urejajo delovna razmerja ali v posebnih predpisi in internih aktih prostovoljske organizacije;
• nadomestilo za osebne stroške tujcu, ki je bil v Republiko Slovenijo napoten na opravljanje organiziranega prostovoljskega dela, če je bilo s tujo prostovoljsko organizacijo, ki je tujca v Republiko Slovenijo napotila, tako dogovorjeno in če je slednja za tako izplačilo zagotovila potrebna sredstva;
• plačilo za nezgodno zavarovanje prostovoljca, ki mora biti zavarovan v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo za čas opravljanja prostovoljskega dela.

Poleg navedenih povračil stroškov in nadomestil ZProst določa tudi državno nagrado in priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva ter možnost določitve teh nagrad in priznanj tudi v okviru samoupravnih lokalnih skupnosti. Poleg tega navedeni zakon daje tudi podlago za možnost podelitve letnih nagrad za izjemne dosežke, ki jih izplača prostovoljska organizacija.

Pri določitvi davčne obravnave dohodkov prostovoljcev je potrebno izhajati iz določb Zakona o dohodnini (ZDoh-2), ki dohodke prostovoljce obravnava kot povračila stroškov, ki so pod določenimi pogoji in do določenih višin obravnavani v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, vsa nadomestila stroškov pa šteje za plačila dohodnine oproščena, če so le-ta pogodbeno opredeljena. Tako kot za vsako delovno razmerje namreč tudi pri izvajanju pogodbenega dela velja, da mora biti urejeno s pogodbo. V skladu z 18. členom ZProst morajo prostovoljske organizacije pri sklenitvi dogovora o prostovoljskem delu upoštevati omejitve glede največje tedenske delovne obremenitve ter dnevnega in tedenskega počitka, ter varstva počitka otrok, mlajših od 15 let, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Pripravila: mag. Mojca Kunšek

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.