Po 3. odstavku 79. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas pripada odpravnina in sicer v vseh primerih, ko je bila pogodba za določen čas sklenjena po 12.4.2013 in gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas brez odpovednega roka bodisi s potekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno, bodisi s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Pri tem velja omeniti, da pravice do odpravnine nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas v primeru nadomeščanja začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.
Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pri tem delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, pripada odpravnina v višini 1/5 osnove, če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, pa ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev, povečane za sorazmerni del odpravnine v višini 1/5 osnove za vsak mesec dela.
Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu. Za delodajalca pa v tem primeru ne velja dvoletna omejitev zaposlovanja za določen čas po 55. členu ZDR-1.
Po sedmem odstavku 79. členu ZDR-1 pa delavec nima pravice do odpravnine v primeru, ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma, če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) so obdavčeni vsi dohodki, ki so neposredno ali posredno povezani z zaposlitvijo in se vključuje med dohodke iz zaposlitve kot jih določa 37. člen ZDoh-2. Izjema so dohodki, ki so v ZDoh-2 izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine.
Po 44. členu ZDoh-2 v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja ne sodi odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana po določbah 108. člena ZDR-1, kar pomeni, da delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo in mu pripada v višini:
• 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
• 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
• 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.
Odpravnina, izplačana zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, se po navedeni določbi ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 108. člena ZDR-1, vendar največ do višine 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v RS. Ne glede na navedeno, pa je skladno z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, odpravnina zaradi odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga z dohodnino obdavčena v celoti, če je izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba ali če je izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba.
Po Pojasnilu DURS, št. 4210-4244/2013 01-610-06, z dne 24. 5. 2013, ki se sklicuje na določbe 44. člen ZDoh-2 ter opredelitev odpravnine po 79. členu ZDR-1, pa odpravnina iz naslova prekinitve pogodbe za določen čas ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za oprostitev po 44. členu ZDoh-2, saj se ta odpravnina ne izplačuje zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da se odpravnina iz naslova prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Odpravnino po 79. členu ZDR-1 je tako potrebno podobno obravnavati tudi z vidika vštevanja v osnovo za prispevke za socialno varnost, ki je, v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), 135. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in 9. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP), enaka davčni obravnavi.
To pa pomeni, da se pri izplačilu:
1. odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, določene z 79. členom ZDR-1, od celotnega izplačanega zneska, obračuna tudi dohodnina in prispevki za socialno varnost,
2. odpravnine iz naslova prenehanja delovnega razmerja iz poslovnega razloga, ne obračuna dohodnina, niti prispevki za socialno varnost. Izjema pa so primeri, ko gre za izplačilo odpravnine višje od 10 povprečnih plač, ko je potrebno od presežno izplačanega zneska obračunati tudi dohodnino in prispevke za socialno varnost.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
